Obrezovanje grmičevja

Obrezovanje žive meje in grmovja

Živa meja ni samo koristna pri zastiranju nezaželenih pogledov od zunaj, ampak predstavlja tudi lep zaključek vrta ali zelenice.

To pa še zdaleč ni vse. Od žive meje lahko imate tudi druge koristi, saj v njej zelo rade gnezdijo ptice, ki bodo vaš vrt varovale tudi pred raznimi škodljivci, s katerimi se prehranjujejo. Preden pa se odločite da boste žive meje zares zasadili, pa le dobro premislite, kakšne vrste živo mejo si želite, ali se vaše želje ujemajo z lastnostmi vašega vrta, koliko časa ste pripravljeni posvetiti njeni negi in koliko denarja lahko zanjo odštejete.

Nega žive meje

Obrezovanje žive meje je odvisno od vrste rastlin, ki ste jih izbrali. Zimzelene iglavce, z izjemo bora, jelke in smreke, pri katerih odstranite zgolj vrhnji poganjek, je treba temeljito obrezati 1 do 2 krat na leto. Vendar pa bodite pozorni na to, da boste v prvih letih rasti iglavcem obrezovali le stranske veje. Tudi zimzeleni listavci bodo vašo pozornost v obliki obrezovanja zahtevali 1 do 2 krat letno, vendar naj obrezovanje ne bo preveč temeljito, ampak jih obrežite le toliko, da boste ohranjali želeno obliko. Na drugi strani, pa bodo listopadne rastline od vas zahtevale nekoliko več časa, saj jih morate obrezati 2 krat letno. Najmanj skrbi boste imeli s cvetočo živo mejo, ki jo boste enostavno pustili prosto rasti.

Oblika žive meje

Če želite da bo vaša živa meja res lepo uspevala, priporočamo da se jo obrezuje v obliki trapeza in sicer tako, da bo odspodaj širša kot odzgoraj. To bo spodnjim delom rastline omogočilo zadosten vir svetlobe s čimer se bo preprečilo neželeno odpadanje listja ali iglic. Prav tako pa bo takšna oblika žive meje preprečila, da bi jo pozimi sneg preveč obtežil. Da se doseže želena oblika si običajo lahko pri obrezovanju pomagamo še z različnimi pripomočki: leseno ploščo, vrvico ali pa s kartonsko šablono. Odvisno od vaših potreb in želja!

Kako do zdrave žive meje

Navadno pri živih mejah napravijo napako, da rastline pustijo preveč zrasti, preden jih začnemo obrezovati. Idealna živa meja je razvejena do tal, kar lahko doseženo le z obrezovanjem kmalu po sajenju. Za merilo lahko rastlino vsako leto porežete za polovico letnega prirastka. Stranice žive meje porežemo simetrično. Nikoli ne smemo zgornjih delov žive meje rezati na širše kot spodnje dele. Široki vrhnji deli zasenčijo spodnje dele krošnje, kar povzroča odmiranje spodnjih vej in vodi v luknjasto živo mejo. Vrh žive meje je lahko ploščat ali zaobljen, pri čemer je ploščato obrezana živa meja lažja za oblikovanje, vendar delujejo bolj togo. Živo mejo obrezujemo od zgoraj navzdol, saj bomo tako lažje sledili liniji in jo enakomerno obrezali.